Kornati

Kornatski arhipelag, ki je sestavni del občine Murter – Kornati, je sestavljen iz 150 otokov, otočkov in čeri. Velika koncentracija otokov na malem prostoru ga dela za enega od najbolj razgibanih otočnih skupin v Sredozemskem morju. Leta 1980 so ga razglasili za Narodni park. 

Površina Kornatskega otočja je okrog 62 km2, površina Narodnega parka pa okrog 300 km2. 

Najslikovitejša naravna atrakcija so zagotovo klifi (stene) obrnjeni proti odprtem morju, ki v samem morju dosežejo globine tudi do sto metrov globine. Rastlinstvo in živalstvo Kornatskega otočja sestavlja 346 vrst in 295 podvrst, ki so uspele v akvatoriju preživeti zato, ker je okolje zelo dobro zaščiteno pred onesnaženjem.

Če ste v dvomu, ali bi obiskali Kornate ali ne, naj vam damo za vzgled britanskega kralja Edvarda VIII, ki je dosegel svetovno slavo kot vladar, znan po tem, da mu je bila ljubezen pomembnejša od kreljevske krone. Leta 1936. je postal kralj, a še istega leta abdiciral, ker se ni želel odreči poroki z žensko, ki jo je ljubil. Tega usodnega leta je kralj Edvard VIII poletje preživel na Kornatih. Ribaril je in užival, dneve pa preživljal tudi tako, da je po kornatskem arhipelagu križaril s svojo jahto “Nahlin”, takrat najhitrejšo jahto na svetu. Morda je namenoma izbral ravno slikovite Kornate, da v tišini reši dvom, ki ga je pestil: kraljevska krona ali ljubljena žena.

Kakorkoli že, za njim so Kornate obiskali mnogi kralji, državniki, bogataši in ostali in obiskujejo jih še vedno.

Photo: NP Koranti / www.kornati.hr